Preselitev odraslih Birmanskih mačk
Občasno imajo vzreditelji na voljo odrasle mačke, ki jih oddajo izbranim družinam.
»(…) če bi vzreditelj vse mačke, ki jih sterilizira, imel pri sebi, bi kmalu imel težave s prenatrpanostjo, kar bi posledično povzročalo nelagodje in stres pri mačkah, ter bi ogrozilo njihovo lastno higieno in zdravje.
Pravzaprav je eden najpomembnejših vzrokov za fizični in psihični stres pri mačkah prisilno sobivanje s prevelikim številom osebkov: misel, da mačke za dobro življenje potrebujejo le ljubezen in crkljanje, je pristen kliše.
Mačke potrebujejo tudi velike prostore, zasebnost, izključno pozornost, razmere, in jih je nemogoče reproducirati v kraju, kjer je gneča drugih vrst.
Zato je izbira vzreditelja, da odrasle mačke ponovno zaupa resnim družinam, v katerih lahko kot edinke postanejo prave in nesporne hišne ljubljenke, vedno v središču pozornosti, kar je dejanje velike odgovornosti vzreditelja, ki pri svojih mačkah skrbi za fizične kot tudi psihofizične razmere, ima pa tudi neizmeren pogum.
Kako je vzreja usklajena s tipičnimi etološkimi potrebami mačk?
Vzreditelji niso zbiralci mačk oziroma ne bi smeli biti. Trudimo se, da je raven stresa v mačkarni čim nižja in ena od stvari, ki jo moramo nujno upoštevati, je, da imamo pod nadzorom število prisotnih mačk v hiši in morebitne konflikte, ki bi lahko nastali v hiši.
Toda kako jih oddati? "To pomeni, da jih nimaš dovolj rad?"
V resnici pa si prav zato, ker jih imamo zelo radi, želimo čim boljše pogoje zanje. Dejanje velike ponižnosti in velikega osebnega zavedanja je spoznanje, da bi ena od naših mačk lahko živela kot kralj z veliko pozornosti v drugi družini, namesto da bi jo sebično želeli zadržati v skupini mačk v vzreji, kjer se ne počuti sproščeno in ni več spokojna.
Prizadevanje za njihovo dobro mora vedno biti glavna točka dela z mačkami, ne glede na selekcijo in rezultat, ki ga lahko dosežemo v letih vzreje. Dobrobit mačk je in mora vedno biti na prvem mestu. Oddati lastno mačko, ki je bila morda skotena od nas, ki smo jo vzgajali in ljubili, ki je bila pomembna za našo vzrejo, je veliko dejanje ljubezni. Iz ljubezni do mačke, za katero želimo, da je srečna ne glede na to, kje živi.
Vsaka mačka je primer zase in vzreditelj vam bo znal zelo dobro svetovati, kakšen karakter ima mačka, ali lahko živi z drugimi mačkami ali mora biti sama, ali potrebuje odprt prostor (seveda zaščiten! ) ali pa raje živi tiho doma.
Resnemu vzreditelju se ne »mudi«, da bi svojim odraslim mačkam iskal dom, temveč bo za vsako od njih skrbno poiskal pravo družino.
Toda kako jih oddati? "To pomeni, da jih nimaš dovolj rad?"
- Stane manj kot mladiček. Na splošno rejci za odraslo mačko zaračunajo zgolj simbolično ceno.
- Barvne oznake, ki jih vidiš pri mački in ti jih opiše vzreditelj, se “izoblikujejo”, za razliko od mladička.
- Zdrava odrasla mačka ima popolnoma izoblikovan imunski sistem, ki jo ščiti pred drobnimi nevšečnostmi, ki se lahko zgodijo mladičku med odraščanjem.
Ali ste vedeli?
Resnemu vzreditelju se ne »mudi«, da bi svojim odraslim mačkam iskal dom, temveč bo za vsako od njih skrbno poiskal pravo družino.