Tam je ob bleščečem se jezeru stal tempelj Lao-Tsun, ki ga je čuvalo sto rumenookih mačk z dolgo belo, svileno dlako. V templju je domovala lepa, zlata boginja s safirno modrimi očmi in skrbela za trasmutacijo duš. Menih Munh-ha, katerega brada je bila prepletena z zlatom in je razsvetljevala ves prostor, je pogosto kleče meditiral k zlati boginji Tsun-Kyan-Kse. Ob njem je bil zadovoljen in srečen ljubljenec, prelep tempeljski maček Sinh, ki je vedno sodeloval pri gospodarjevih meditacijah. Medtem ko je menih meditiral, je Sinh neomajno strmel v safirno modre oči zlate boginje. Tako je v mesečini neke noči Munh-ha spet pošiljal svoje misli k skrivnostni boginji. Bil je tako globoko zamaknjen, da sploh ni opazil, da so tempelj napadli plenilci, njega pa smrtno ranili. V trenutku gospodarjeve smrti je maček Sinh položil šape na menihovo stresajoče se telo in se zagledal v zlato boginjo. Nenadoma pa se je zgodilo nekaj nenavadnega, čudovitega. Belo dlako Sinhovega kožuha je kot mistična meglica obsijal zlati sij, ki ga je izžarevala prelepa zlata boginja. Sinhove oči so postale kakor boginjine, globoko modre, safirne. Njegov obraz, ušesa, noge in telo so dobili mehko žametasto rjavo barvo, barvo zemlje. Štiri šapice, ki so se nežno dotikale menihovega telesa, pa so ostale snežno bele kot simbol čistosti. Naslednje jutro je bil ves tempelj obsijan s stoterimi, sončno zlatimi odtenki, odsevajočih se kožuhov preostalih 99 mačk, ki so prav tako kot Sinh prevzele zlati sij nase. Sinh se ni umaknil. Ostal je na mestu, kjer je umrl njegov gospodar in goreče zrl v safirne oči boginje. Čez sedem dni je umrl tudi Sinh in s seboj v večni mir prenesel dušo svojega ljubega gospodarja. Skrivnostna tančica, ki ovija nastanek birmank, je vedno privlačila tudi raziskovalce. Tako Auguste Pavie, ki je to preučeval, govori o tem, da najdemo birmanske mačke vseh barv v današnjih templjih. Verjame, da so se v številnih vojnah, ki so se dogajale v zgodovini v Severni Burmi med Siamci in Annamiti, tudi siamske mačke križale z mačkami Annimitov. Kot v vsaki legendi je tudi v tej nekaj resnice, koliko pa je je, vedo le birmanke, saj je skrivnost končno njihova.